Novi roman Danielle Steel, poln zgodovinskih podrobnosti in podob, ki jemljejo dih, predstavlja eno njenih najbolj edinstvenih in najbolj zanimivih junakinj, Anabelo Worthington, izjemno žensko, dobro žensko, resnično zmagovalko, ki premaga orjaške ovire. Anabelina zgodba je več kot samo privlačno branje, je mogočen slavospev življenju, dostojanstvu in pogumu ter potrditev človekove volje do preživetja.

Devetnajstletna Anabela Worthingon se je rodila v življenje privilegiranih, s hišo na newyorški Peti aveniji in dvorcem v Newportu na Rhode Islandu ter odrasla v bleščavi newyorške družbe. Toda vse se zasuka drugače nekega hladnega aprilskega dne leta 1912, ko ji potop Titanika za vedno spremeni življenje. Anabela v žalosti najde moč in se preda dobrodelnosti, neguje reveže in v njej se vname strast do medicine, ki ji spremeni življenjsko pot.

Toda Anabelina prva ljubezen in na videz idiličen zakon ji kmalu prineseta novo gorje, ki ga povzročijo skrivnosti njenega moža. Izdana Anabela, ki jo po krivem preganja sramota, zbeži iz New Yorka v Francijo, kjer divja vojna, da bi se prepustila služenju trpečih. V poljski bolnišnici, kjer medicini predane ženske v osrčju prve svetovne vojne orjejo ledino, najde svoj pravi poklic, kot pomožna medicinka vozi ranjence s fronte, študira medicino in rešuje življenja. Po koncu vojne začne novo življenje v Parizu. Zdaj je zdravnica in mati, njena preteklost je že skoraj pozabljena. Dokler usodno srečanje ne odpre vrat njenega srca v svet, ki ga je pustila za seboj. V najmanj pričakovanem prijateljstvu znova najde moč, sestavi razsute drobce svojega življenja in se vrne obiskat New York. Tokrat je drugačna, ženska močnega duha, polna življenjskih izkušenj, ki si iz bogate prsti preteklosti gradi prihodnost, polno upanja.

Odlomek "Štirinajstega aprila je Anabela brala v postelji globoko v noč, zato je naslednje jutro spala dlje kot običajno. Ko je vstala, si je umila zobe, se počesala, oblekla jutranjo haljo in se počasi odpravila v pritličje na zajtrk. Ko se je spuščala po stopnicah, je pomislila, da je hiša čudno tiha. Nikjer ni bilo nobenega služabnika.

Odšla je v prostor za hrambo namizne posode in pribora ter zagledala gručico služabnikov, ki so se sklanjali nad časopis. Hitro so ga zložili. Takoj je opazila, da je njihova zvesta gospodinja Blanche objokana. Blanche je bila mehkega srca in žalostna zgodba o kaki živali ali otroku, ki potrebuje pomoč, jo je zlahka spravila v solze. Anabela je pričakovala, da bo izvedela kako tako zgodbo, nasmehnila se je in voščila dobro jutro. Glavni služabnik William je zajokal in odšel iz sobe.

»Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo?« je Anabela osuplo pogledala Blanche in dve služkinji. Videla je, da vse tri jočejo, in za hip se ji je ustavilo srce, ne da bi vedela, zakaj. »Kaj pa je?« je vprašala in samodejno segla po časopisu.

Blanche se je nekaj trenutkov obotavljala, potem pa ji ga je dala. Ko ga je Anabela razgrnila, je zagledala velikanski naslov. Ponoči se je potopil Titanik, popolnoma nova ladja, na kateri so njeni starši in Robert odpluli iz Anglije. Anabela je široko razprla oči, ko je naglo prebirala podrobnosti. Bilo jih je zelo malo, poročali so samo, da se je Titanik potopil, da so potnike spravili v rešilne čolne in da je ladja linije White Star Karpatija odhitela na pomoč. O žrtvah ali preživelih niso povedali nič določenega, samo to, da je ob tako veliki in novi ladji mogoče domnevati, da so vse potnike vkrcali v rešilne čolne in da so vsi rešeni. Časopis je še poročal, da je orjaška ladja zadela v ledeno goro in čez nekaj ur potonila, čeprav je veljala za nepotopljivo. Zgodilo se je tisto, česar si sploh ni bilo mogoče zamisliti."

• originalni naziv A good woman
• ISBN 9789616778725
• prevajalec Nada Pantić Starič
• založba Anu Elara
• leto izdaje 2012
• dimenzije 20,6 × 13,5 cm
• strani 303
• vezava mehka
• jezik slovenščina