0€
na mesec
Tovrstno prijateljevanje pesmi, ki nagovarjajo notranje, zasebno življenje jaza, in tistih, ki „koketirajo“ z masko, javnim jazom človeka, se je zgodilo že v ‚Nafti‘, a kontrastno. ‚Jesensko listje‘ pa kot bi pustilo videti drobcene nitke, ki pustijo voditi tudi do ‚Suter‘. Zelo neposredna govorica in prav zato tako zelo iskrena. Kot je usoda jesenskega listja, da odpade (drevo zunaj je v noči lahko odvrglo vse listje. jaz ne bom mogel nikoli odvreči vseh svojih spominov, zapiše v Reki), tako se zdi, da so odpadle tudi večidentitetne maske – Zupanov jaz je (še vedno poznavalec glasbe) Pesnik in je Oče.
°