Edina determinanta, ki obstaja kljub novodobnim dognanjem (neo) fizikalnih teorij še vedno najbolj izmuzljiva in nepredvidljiva, je čas. A še zdaleč ni več konstanta, torej enosmerni vektor, temveč vse bolj postaja prostor. Ki ga Dekleva poimenuje ustanova. Ustanova kot bolnišnica. Ustanova kot računalniška korporacija. Ustanova kot mrgolenje mesta ali zgolj lapidarno življenje v glavi. Ustanova kot kafkovski blodnjak pisarn v kadarejevski palači sanj, v katero državljani pisarju Kerimu ubogljivo prinašajo v mape zložene sanje.