Vsak je že kdaj na morskem obrežju nabral pest školjk in polžjih hišic ter največje in najlepše za spomin odnesel domov, ne da bi sploh vedel, kako se imenujejo. Ste se morda kdaj vprašali, koliko različnih vrst teh živali prebiva v svetovnih morjih in koliko jih lahko najdemo v nam najbližjem Jadranskem morju?

Kateri polž je najbolj pisan in katera školjka največja? Zakaj so leščurji zavarovani in jih ni dovoljeno nabirati? Zakaj ima polž, znan kot Petrovo uho, ob robu hišice od pet do sedem odprtinic? In kakšno je pravzaprav znanstveno ime školjk, ki jih v restavraciji naročimo kot klapavice? Odgovore na ta in še številna druga vprašanja ponuja knjiga Polži in školjke iz Jadranskega morja.

Avtorja na začetku knjige najprej na kratko povzameta geološko preteklost Jadranskega morja in predstavita najpomembnejše abiotske dejavniki preživetja, čemur sledi opis posameznih pasov, ki si sledijo od obale do morskih globin. Osrednji del knjige sestavljata obsežnejši poglavji, v katerih so opisane značilnosti danes živečih polžev in školjk, predvsem pa vsebujeta s številnimi fotografijami dopolnjen pregled 41 najpogostejših vrst polžev in 23 najpogostejših vrst školjk, s katerimi se lahko srečamo na območju Jadranskega morja. V sklepnem delu so podatki o javnih malakoloških zbirkah pri nas in v sosednjih državah, seznam priporočene strokovne literature ter naslovi spletišč, ki obravnavajo to področje.