Monika Hauser je leta 1992 med prvimi poročala o množičnih posilstvih v Bosni in opozarjala Nemčijo in svet, naj si ne zatiskajo oči pred tem. Medtem ko so njeni prijatelji v Nemčiji zbirali donacije za center Medica, je Monika s svojo ekipo strokovnjakinj iz Zenice odprla center in začele so z delom.

Monikino delo ni bilo samo polno sočutja do njenih pacientk, ampak je bilo tudi politično in feministično. Javno je govorila o posilstvu kot orožju etničnega čiščenja, o degradaciji muslimanskih žensk, ki so bile zaprte v taboriščih, posiljene, noseče in prisiljene rojevati otroke posiljevalcev. Spolno nasilje med vojno je tudi posledica družbenih struktur. To nasilje obstaja, še preden se vojna začne, in ne preneha, ko se vojna konča.

Leta 2001 je mednarodno sodišče sicer priznalo posilstvo kot vojni zločin in ženske pričajo na sodiščih, vendar ostajajo same s svojo bolečino. One vedo, da jih okolica prezira. Tiste, ki so dobile otroke po takšnih posilstvih, hudo trpijo, saj jih otroci spominjajo na posilstva. Monika Hauser in Medica še vedno ostajajo z njimi.

Mlada sarajevska režiserka Jasmila Žbanić je posnela Grbavico, protivojni film, ki govori o množičnih srbskih posilstvih bošnjaških muslimank med vojno v nekdanji Jugoslaviji. Film je dobil zlatega medveda v Berlinu in obšel ves svet.

• ISBN 9789616682626
• založba Založba Tuma
• leto izdaje 2009
• dimenzije 16,5 × 24 cm
• strani 213
• vezava trda
• jezik slovenščina