Ko je biograf James Boswell filozofa Davida Huma vprašal, ali ga misel na smrt plaši, mu je ta postregel z Lukrecijevo iskrico: “Niti najmanj; nič manj kot misel na to, da me nekoč ni bilo.” O Heraklitu, ki je trdil, da se vse pretaka, kroži zgodba, da je utonil v kravjem gnoju.

Francisa Bacona, velikega zagovornika empirične metode, je na oni svet spravila njegova lastna filozofija: da bi opazoval učinke hlajenja, je nekega zimskega večera na eni od londonskih ulic s snegom nadeval piščanca in zbolel za pljučnico.

Po tem, kako je filozof umrl, lahko sklepamo, kako je razmišljal, meni Simon Critchley v svoji nagajivo naslovljeni Knjigi mrtvih filozofov. Iz čudovitih zabavnih anekdot je stkal pripoved o kakih 190 filozofih, od antičnih do današnjih. Critchley opisuje tudi filozofe, katerih zadnjih besed ne pozna nihče. Včasih smrti katerega od njih niti ne poskuša povezati z njegovimi idejami. A to ni pomembno. Številna dejanja in izreki, ki jih pripisujejo filozofom, so tako ali tako izmišljeni ali pa so jih po njihovi smrti zbrali njihovi učenci. Pisanje filozofije je v bistvu metaforično.

Knjigo mrtvih filozofov je preprosto zabavno brati. Ob tem se veliko naučimo in izvemo tudi to, kako si prebrisani Critchley predstavlja svojo lastno smrt: »Odidem,« pravi, »bežeč pred medvedom.«

Lastnosti knjige:

• Jezik: slovenski
• Založnik: Penca in drugi
• Prevajalec: Janez Penca
• Zvrst: Zgodovinska umetnost, kultura
• Vezava: mehka
• Dimenzije: 15 × 21 cm
• Število strani: 346