Mlado dekle, prepuščeno smrti na odročnih poljih Oregona, je trdoživo in preživi. Toda ko se zave, se ne spomni ne tega, kdo je, ne tega, kaj se ji je zgodilo. Po tetovaži na telesu, edinem namigu na preteklost, se poimenuje Water. Ko pride iz bolnišnice, se nastani pri stari Ginny Fitzgerald, nergaški, a dobrosrčni ženski. Ko se trudi iz spomina izbrskati koščke preteklosti, se ji začne porajati vse več vprašanj: Kdo je sosedov fant? Zakaj ga gospa Ginny ne spusti na svojo posest? Zakaj se ji zdi, da ga od nekod pozna?

Jesse Welles ne ve, kdaj se bo Water povrnil spomin. Zanjo upa, da nikoli. Ve namreč, da bi bila tako veliko srečnejša in bolj varna. Zato se tako zelo trudi, čeprav sila težko, da se ji ne približa preveč. Kajti če bo prišel preblizu, bodo na plan privrele stvari, za katere je bolje, da so globoko zakopane. Težava je v tem, da voda vedno nekako najde pot na površje.