O knjigi

Jezik še vedno v dvotretjinskem taktu biča in mrcvari mojo zavest. Berem zgodbe iz Urnebesa, svojega novega telesa. Zdaj lahko neovirano prehajam mejo življenja in smrti, kjer se vsi drugi ponavadi zataknejo.

„Telo, seksualizirano telo, je točka, na kateri spektakel zahaja v svoje protislovje, točka, na kateri se lomi. Odtujeni človek spektakla v oprijemljivem telesu vidi možnost dostopa do avtentičnega. Ravno zato pa je telo najmočneje apropriirano v spektekel; podoba seksualiziranega telesa je prisotna povsod. Ko se človek spektakla znajde v seksualni situaciji, zazna razkol, razkol med podobo telesa in podobo seksa, ki iz njega izhaja in dejanskim seksom. Tega razkola ni mogoče rešiti, lahko se samo intezivira, skozi nove in nove podobe seksa, ki brezupno skušajo rešiti problem. Vrenčur to situacijo z izjemnim občutkom ubesedi. Seks v Urnebesu je fantazma na turbo obratih, ki presega domišljijo vsakega sodobnega porno filma, te sicer ultimativne podobe-seksa v vsakdanjem življenju, ki se danes trudi zadovoljiti vse fantazije.“ (iz spremne besede)