»Pot iz Mandalaja v Wigan je dolga, in razlogi, da jo človek ubere, niso takoj jasni.« Res je, še posebej če življenjsko zgodbo tega pogumnega in pokončnega moža poznamo zgolj površno, njegov obsežni opus pa predvsem po zadnjih dveh delih, Živalski farmi in romanu 1984.

Pot v Wigan je Orwellova pot v Damask. Ne le zato, ker ga je leta 1936 pripeljala med brezposelno delavstvo v severnoangleških revirjih in do stališča, da edino socializem pomeni svobodo in pravičnost, temveč tudi v umetniškem smislu. Po treh ne preveč uspelih romanih je namreč v tem delu prvič zazvenel prepoznavni glas enega največjih piscev dokumentarne proze in esejistike 20. stoletja.

Pot v Wigan s svojim natančnim opisovanjem revščine in ostro polemičnostjo o razlogih zanjo še vedno buri duhove, kot jih je ob nastanku. Orwella pa je pot že nekaj tednov po oddaji rokopisa odpeljala v antifašistične strelske jarke Katalonije, kjer je spomladi 1937 tudi doživel njegov izid.

„To je najboljša knjiga, kar jih je pri nas izšlo letos in v zadnjih nekaj letih, in o tem ni niti najmanjšega dvoma. Tour de force temne strani modernizma, modernizma bolj neposredne in realistične sorte.“ (Aljoša Harlamov, AirBeletrina)

„Nepozabno potovanje v temne rove industrijskega kapitalizma.“ (Samo Rugelj, Bukla)

Odlomek: „Celotna industrijska področja so v resnici eno samo velikansko mesto s približno enakim številom prebivalcev kot širši London, vendar, k sreči, na veliko večji površini; tako da je celo sredi njih še vedno dovolj prostora za zaplate snažnosti in dostojnosti. To je spodbudna misel. Kljub njegovim močnim prizadevanjem se človeštvu še ni posrečilo, da bi se povsod ponečedilo. Zemlja je tako prostrana, in vendar tako prazna, da celo v umazanem srcu civilizacije najdeš polja, kjer je trava zelena, in ne siva; in če bi jih iskal, bi morda celo našel potoke z živimi ribami, ne s konzervami lososa. Kar nekaj časa, morda še kakšnih dvajset minut, se je vlak kotalil skozi odprto pokrajino, preden nas je spet začela zagrinjati civilizacija vil, in potem spet zunanji slumi, in potem jalovišča, bruhajoči dimniki, plavži, prekopi in plinski rezervoarji naslednjega industrijskega mesta.“

George Orwell (1903–1950) je pisec, ki ga večina ljudi verjetno najprej poveže z romanom 1984 in s satirično alegorijo Živalska farma. Manj znana so njegova druga dela, med katerimi posebno mesto pripada Orwellovemu knjižnemu prvencu Na robu in na dnu v Parizu in Londonu, s katerim se je zavihtel na literarno prizorišče. Orwell si je vse življenje prizadeval za izboljšanje položaja zatiranih in prezrtih in o tem je brez zadržkov govoril v svojih žurnalističnih in literarnih besedilih. Glasno in pogumno je zagovarjal socialistična načela in obenem nasprotoval tako komunizmu kot izkoriščevalski kapitalistični miselnosti. Socialni angažma in izbran pripovedni slog mu opravičeno podeljujeta status enega najpomembnejših družbenih vizionarjev in pripovednikov 20. stoletja.

• originalni naziv The road to Wigan Pier.
• ISBN 9789612425661
• prevajalec Tina Mahkota
• založba Študentska založba
• leto izdaje 2013
• dimenzije 14,5 × 21 cm
• strani 249
• vezava trda s ščitnim ovitkom
• jezik slovenščina