Planet je neprepoznaven: morja so izginila, večina vegetacije je zoglenela v atomskem ognju in luna ne ozlašuje več nočnega neba. Kamnite pustinje, strupene žveplene puščave in neprehodna gorovja so gospodar zemeljskega površja.

V štiritisočletnem boju za preživetje in v strahu pred ponovnim samouničenjem so se človeški geni izboljšali in nova človeška družba zaživi na področjih, bogatih z vodo. Pojma države in prisile sta izpuhtela v ognju konca sveta, strah je pregnal destruktivne vedenjske vzorce in gola evolucija je poskrbela za red in razvoj.