Izgubljeni v iskanju sebe je prva knjiga domačega avtorja, ki se poglobljeno loteva te motnje hranjenja; posebej zanimiva pa je tudi zato, ker ima Jovanovićeva, ki jo sicer poznamo tudi kot mlado slovensko literatko, z bulimijo osebne izkušnje.

Pri bulimiji ne gre za motnjo, ampak za psihonevrotsko obolenje, ki izbruhne v obliki odvisnosti od hrane, in prav tako ne gre za strah pred morebitno debelostjo - gre za nezavedni, potlačeni strah pred življenjem, za negacijo življenja, regresijo, nezavedni upor, tesnobo, jezo, sovraštvo... Simptomi odvisnosti pa se kažejo pri obolelem kot zavestni strah pred debelostjo. Hrana je samo sredstvo, ki ga osebe z bulimijo uporabljajo, da notranje konflikte blažijo. S hrano vzpostavijo nadzor nad telesom, da se jim ni treba ukvarjati s svojim nezavednim stanjem. Za nevrotsko obolenje gre tudi pri bolestni ljubosumnosti: ker ljubosumnež ne more nadzorovati lastnega življenja, nadzoruje partnerja. Pri bulimiji gre za isto: nadzoruje svoje telo, ker ne more nadzorovati svojih strahov, tesnobe, svojega življenja, nalog, ker se boji, da jih ne bo mogel opraviti ...