Avtor najprej pokaže na nevzdržnost teističnih stališč o nastanku sveta, vesolja in življenja. Pregleda zgodovinske »dokaze« o božjem obstoju in jih vse po vrsti ovrže. Čeprav priznava, da božjega obstoja ni mogoče dokončno ovreči, z znanstvenimi postopki dokaže, da je verjetnost zanj zelo majhna. Prizadeva si pokazati, da religioznost pri posameznikih temelji na zmotah oziroma zablodah.

V nadaljevanju nas opozori na številne sociološke probleme, ki so posledica religioznosti v družbi. Pri tem zlasti razgalja družbeno škodljive mehanizme, ki jih sproža religija. Presenetljivo je to, da ti niso omejeni samo na splošno znane posledice fundamentalističnih tolmačenj religij z njihovo ekskluzivnostjo, bojevitostjo in nestrpnostjo do drugih. Richard Dawkins pokaže, da je škodljiv tudi učinek religij, ki so strpne in ekumensko usmerjene – zlasti zato, ker je njihov učinek znotraj svetovnega prebivalstva znatno daljnosežnejši. Vse religije namreč bolj ali manj »operejo možgane« vernikov, zlasti otrok, od katerih zahtevajo nekritično sprejemanje takih ali drugačnih dogem.

V delu Bog kot zabloda nas Richard Dawkins v lucidnem, duhovitem in klenem jeziku, po kakršnem je znan, sooči z neprizanesljivim in strastnim zavračanjem religij vseh vrst. Knjiga načenja nadvse zanimivo polemiko, zato jo bodo radi prebrali vsi, ki jih zanima ta pomembna, s čustvi nabita tema.