Pripoved se dogaja v findesieclovskem Parizu in Lizboni, obdobje dekadence pa v njej kaže jasne značilnosti.

Prvoosebni pripovedovalec Lúcio, ki v romanu izpoveduje svojo samoto, strasti in obsedenosti, je mladi pisatelj v Parizu leta 1895, ki nekega dne spozna pesnika Ricarda de Louriera. Prijateljstvo med mladima umetnikoma preraste v iskanje identitete skozi ljubezen, njeno ozadje pa je izrazito nadrealistično vzdušje.

Preobrat nastane, ko Ricardo, nezmožen kakršnegakoli ustaljenega življenja v dvoje, Luciju nepričakovano in povsem iznenada predstavi svojo soprogo Marto. Od tod naprej dogodki v romanu in dejstva, ki jih Lúcio opisuje, postajajo vedno bolj nelogični, občutek, da stvari niso, kot naj bi bile, pa vedno bolj preveva tudi samega Lucija in ga potegne v vrtinec nikoli pojasnjenih vprašanj.

Lucijev poskus, da bi stvarem prišel do dna, ima tragične posledice.