Že od prve izdaje naprej velja Lipovškova knjiga za klasično planinsko literaturo, ki bi jo moral poznati vsak, ki mu gore pomenijo več kot le šport in rekreacijo. Čeprav je od izida prve izdaje preteklo skoraj petdeset let, je danes knjiga še vedno aktualna. Današnji čas nenehnega hitenja in površnosti, spremenjenih vrednot in ciljev, iskanja pravega smisla in početja je tisti, ki nas vabi, da v roke spet vzamemo knjigo, kot je tale.

Lipovšek nas v svojih opisih po gorah vodi kot glasbenik, saj je knjiga zasnovana kot nekakšna simfonija. Od uvodnih poglavij dalje, od prvih korakov, ki jih je naredil pod Ljubljanskim gradom, in ko je prvič z vrha Rožnika oziroma Šišenskega hriba v daljavi opazoval gorske vršace, prek lahkotnih popotovanj po gričevju in sredogorju in prek smučarskih popotovanj nas ob koncu knjige v pravem crescendu privede v svet visokogorja do najtežjih sten in spominov na petdeset let romanja po gorah.