Lepi zgubljenci so ljubezenska zgodba, psalm, črna maša, spomenik, satira, molitev, krik, zemljevid poti skozi divjino, šala, neokusen izziv, halucinacija, dolgčas, neznaten prikaz bolne virtuoznosti, jezuitski traktat, oranžen posmeh, skatološka luteranska ekstravaganca, skratka zagatno religiozen ep enkratne lepote.

Do danes - seveda tudi po zaslugi Cohenove glasbene kariere - je presegel naklado tri milijone izvodov, doslej pa so ga prevedli v približno trideset jezikov. A zavajajoče bi bilo trditi, da je za visoko naklado zaslužna samo kasnejša avtorjeva pop kariera: Cohenov roman namreč še danes velja za eno najrazburljivejših in najpomembnejših knjig, kar jih je nastalo v 20. stoletju. Leta 2005 so knjigo celo uvrstili v program Canada Reads (Kanada bere), kar najzgovorneje priča o Cohenovem preroškem glasu, kot tudi o dejstvu, da se je pisanja knjige lotil po temeljitem premisleku in z dobro pripravljenim načrtom.

O avtorju:

Sredi šestdesetih let je bil Leonard Cohen (1934, Westmount, Quebec) dobro znano ime kanadske literarne scene, po treh pesniških zbirkah - prvo, 'Primerjajmo mitologije', je objavil že leta 1956 - in romanu 'Najljubša igra' (1963; sl. prev. 2008) pa je postal tudi eden najbolj obetavnih in spoštovanih mladih ustvarjalcev. Naklade njegovih pesniških zbirk so daleč presegle običajne okvire, za prvi roman so dobili kar 125 tisoč prednaročil, Cohen pa je osvojil tudi skoraj vse pomembnejše kanadske literarne nagrade. Kot glasbenik in pesnik je še vedno ustvarjalen: leta 2006 je po trinajstih letih premora objavil pesniško zbirko, sredi leta 2008 pa se je odpravil na prvo svetovno glasbeno turnejo po petnajstih letih. Cohen drugi roman, 'Lepi zgubljenci' (1966), je v slovenščini prvič izšel leta 1996.