Knjiga je sestavljena iz petih pisem, ki na približno 170 straneh opisujejo avtorjevo srečanje z ameriško vojno proti terorizmu.

Dogodki 11. septembra in po njem ga, enega redkih, pripravijo do odkritega in glasnega razmišljanja in uvida, da se je človeštvo znašlo na razpotju, ki ga bo zaznamovalo za vse večne čase.

S svojim pismom »Dobra priložnost«, objavljenim v Corriere della Sera 14. septembra 2001, hoče pritegniti ljudi k razmisleku o upravičenosti vojne proti terorizmu, o nenasilju kot edinem možnem koncu nasilja in o nujnosti, da zahod sprejme odgovornost za svoja pretekla dejanja na Srednjem Vzhodu tako, da predstavi, ne le svoje poglede, ideje in zgroženosti, kot se je to v tistem času večinoma dogajalo, ampak tudi človeško plat islamskega spora z zahodnim svetom.

Nasprotno želenemu zbudi glasno lajanje psov sovraštva in vojne, ki jih ni moč več ustaviti, in se, zgrožen nad tem, kako malo človečnosti in človeškega razuma je še ostalo na svetu, odpravi na potovanje v Pakistan in Afganistan, da bi si od blizu ogledal tudi to vojno, kot si je že mnoge pred tem, in poskušal najti ter ljudem predstaviti neko resnico, neobremenjeno s proameriškim antipropagandističnim bombardiranjem. V knjigi se prepletajo srečanja z različnimi dogodki in osebami, tako ali drugače vpletenimi v vojno, in poglobljena opažanja iz potovanja od Indije preko Pakistana v Kabul in nazaj, ki zgodbo povezujejo z rdečo nitjo – začutiti vzdušje med ljudmi, poskušati razumeti njihovo resnico, ki iz dneva v dan postaja bolj krvava in še bolj sovražno naperjena proti Ameriki