Glede na dejstvo, da so kulturne terase marsikje po Sloveniji dokaj izrazito, ponekod celo prevladujoče zaznamovale pokrajinsko podobo, bi lahko na tem področju upravičeno pričakovali več sistematično opravljenega raziskovalnega dela, kar velja še zlasti za geografijo. Imamo sicer odlično Titlovo študijo o podeželju v zaledju obalnih mest iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, v kateri imajo pomembno mesto tamkajšnje terase, sicer pa v slovenski geografski literaturi na tem področju zija velika praznina. Tudi zato je pričujoča interdisciplinarna študija pomemben prispevek k vnovičnemu oživljanju zanimanja za preučevanje terasiranih pokrajin.

Kulturnih teras v Goriških brdih se loteva celovito, ne le z vidika njihove kmetijske vloge, ampak tudi v funkciji pokrajinotvorne prvine, ki je odločilno vplivala na tamkajšnji pokrajinski videz in ga zaznamovala s tolikšno mero prepoznavnosti, da se vsi segmenti družbene skupnosti dobro zavedajo, da je kulturne terase treba primerno vzdrževati tudi zaradi uspešnosti turističnega trženja Goriških brd. Spodnja Goriška Brda so namreč s svojimi skoraj "neskončnimi" terasastimi vinogradi in po temenih slemen razpostavljenimi naselji ena od doživljajsko najbolj privlačnih slovenskih pokrajin. Ugotavljamo, da so prav geometrično bolj pravilni terasni vzorci dodobra pripomogli k še večji harmoničnosti pokrajine.