Krasoslovci že od leta 1994 neprekinjeno sodelujemo pri načrtovanju in izgradnji avtocest na krasu. Pri izbiri trase avtocest in železniških prog so v ospredju upoštevanje celovitosti kraške pokrajine, priporočila o izogibanju pomembnejšim površinskim kraškim pojavom in že znanim jamam. Posebno pozornost posvečamo vplivu gradnje in uporabe avtocest na kraške vode. Avtoceste naj bi zato bile neprepustne. Vode s cestišča se najprej zberejo v lovilcih olj in so nato prečiščene spuščene v kras. Raziskovali smo sestavo onesnaženosti voda, ki se vsakodnevno stekajo z avtocest.  Gradbena dela so razkrila vrsto pomembnih spoznanj o načinu oblikovanja krasa in njegovem razvoju na različnih kamninah, v različnih razmerah in z različnimi procesi. Proučevali smo kras med Razdrtim in Kraškim robom ter Fernetiči, osrednji del Dolenjskega krasa in mladi kras v Vipavski dolini. Prečni prerez nam je torej razkril najbolj pomembna področja našega krasa. Pridobili smo vrsto spoznanj o površinskih kraških pojavih, epikrasu, kjer so se zemeljska dela zasekala globlje v površje, in v predorih o vadozni coni ter paleokrasu. V vseh pa je pomembno sled zapustil razvoj krasa, predvsem s številnimi starimi jamami. Na novo se je odprlo več kot 350 jam.