Procesi, ki so se začeli že prej, so bili v tem obdobju intenzivnejši in globlji, poleg tega pa so se poglabljale razlike med posameznimi območji. Rezultati raziskave, ki so predstavljeni v knjigi, lahko pripomorejo k aktivnejši zemljiški politiki in k boljšemu razumevanju strukture pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih, pa tudi sodobnih trendov njihovega demografskega in gospodarskega razvoja.

Dosedanja slovenska preučevanja podeželskih naselij so se večinoma ukvarjala s splošnimi kategorizacijami in prikazi struktur, ki so rezultat podrobnih socialnogeografskih, funkcijskih in fiziognomskih vrednotenj vseh slovenskih naselij. V tem delu pa so se avtorji lotili podrobnega kartiranja območij naselij po temeljnih kategorijah poselitvene rabe tal, ki vključujejo: stanovanjska zemljišča, zemljišča z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako imenovanimi središčnimi dejavnostmi, zemljišča za promet in zveze, zemljišča za komunalo in energetiko ter zelene in druge odprte površine. Kvantitativni podatki torej kažejo spreminjanje naselij s prostorskega in funkcijskega vidika. Za stroko je pomemben predvsem izviren metodološki pristop, ki združuje terensko delo, analizo razpoložljivih statističnih virov in rezultate dveh nizov aerosnemanj (letalske posnetke in ortofote).