Razčlenjenost slovenskega prostora in regionalne posebnosti je mogoče nazorno predstaviti šele v obliki zemljevidov, ki imajo veliko sporočilno vrednost. Zaradi dolgoletne tradicije na področju tematske kartografije je Statistični urad RS zasnovo, izvedbo in izdajo atlasa zaupal Geografskemu inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Sodelavci inštituta so pred časom že sodelovali pri pripravi prvega nacionalnega atlasa naše države z naslovom Geografski atlas Slovenije. V njem so poleg številnih drugih vsebin zajeti podatki popisa leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna. Od takrat se je naša domovina močno spremenila, zato lahko primerjava kartografskih prikazov v nacionalnem atlasu z zemljevidi Popisnega atlasa Slovenije 2002 jasno pokaže, na katerih področjih so bile spremembe pozitivne in na katerih manj ugodne.

Da bi bil atlas razumljen in uporaben v širši javnosti, so v tematske sklope razvrščenim zemljevidom dodana pojasnjevalna besedila z grafikoni in fotografijami. Uvodnemu poglavju, ki pojasnjuje metodologijo statističnega zajemanja podatkov in kartografskih upodobitev, sledi sedem vsebinskih področij, kjer zgoščena besedila osvetljuje niz zemljevidov (vseh je 102). Gre za prikaze relativnih ali absolutnih vrednosti, dobljenih iz podatkov, zbranih v popisu leta 2002. V želji, da bi popisne podatke prikazali čim natančneje, so na tematskih zemljevidih predstavljeni po vseh slovenskih naseljih. Izhodišče za pripravo tematskih prikazov je bila obsežna digitalna podatkovna baza za takratnih 5988 naselij, ki so jo pripravili na Statističnem uradu RS. Vrednosti pojavov za manjša naselja zaradi varovanja osebnih podatkov niso prikazane. Zaradi količine tematskih prvin na zemljevidih – saj so prikazana vsa naselja v Sloveniji – topografsko podlago zemljevidov sestavljajo le državna meja, črno-beli relief in imena najpomembnejših naselij.

V želji, da bi Popisni atlas Slovenije 2002 lahko uporabljalo čim več učencev, študentov, strokovnjakov in laikov, so se avtorji odločili za priročen format A4, ki še omogoča prikaze v merilu 1 : 1.000.000. Prikaz statističnih podatkov v tem merilu je dovolj nazoren, da lahko jasno razločimo razširjenost pojava na določenem delu državnega ozemlja. število razredov, njihov širina in barvne lestvice so izbrani tako, da omogočajo optimalen prikaz prostorske razpršenosti nekega pojava. Namen atlasa pa seveda ni in ne more biti, da bi uporabnik iz množice krogcev natančno razbral ustrezno vrednost za posamezno naselje.

Popisni atlas Slovenije 2002 ni zgolj zbirka zemljevidov, ampak je mnogo več. Je ogledalo ljudi, gospodinjstev in stanovanj, ki so bili zajeti v popis leta 2002, pa tudi pomemben dokument, ki nazorno predstavlja našo državo in njene regionalne razlike. Zato je zanimiv vir podatkov za šole, raziskovalne ustanove, upravo, načrtovalce in strokovnjake najrazličnejših strok, nenazadnje tudi za vse radovedne posameznike. Popisni atlas Slovenije 2002 je torej dragocena knjiga in darilo vsem, ki se zavedajo edinstvenosti naše majhne, a notranje zelo raznolike države in imajo vpliv na razvoj družbenega in gospodarskega življenja na državni, regionalni in lokalni ravni, hkrati pa bi moral biti dobra popotnica prihodnjim generacijam Slovencev.

Uredniški odbor: Danilo Dolenc, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Drago Perko, Peter Repolusk