V prvem delu so zbrani spominski zapisi o jubilantki in njena bibliografija (avtorji Andrej Smrekar, Jože Curk, Lidija Tavčar, Sergej Vrišer, Milček Komelj, Mateja Krapež), v drugem pa osemnajst razprav o baročnem slikarstvu in grafiki. O raziskovanju baročnega slikarstva na Slovenskem je pisala Barbara Murovec, o njegovi recepciji Tomaž Brejc, o umetninah v ljubljanskem Semenišču Marijan Smolik, o baročnih slikah v atikah oltarjev Blaž Resman, o delih caravaggistov na Dunaju, v Ljubljani in Budimpešti madžarska umetnostna zgodovinarka Klara Garas, italijanski raziskovalec Quaglievega opusa je prispeval nekaj novih atribucij in prvič objavil bozzetto za stropno poslikavo v semeniški knjižnici, Igor Weigl je pisal o Wagingerjevih freskah v Slakah, Jure Mikuž o betlehemski luči, hrvaški umetnostni zgodovinarki Marija Mirković in Mirjana Repanić Braun o hrvaških delih Antona Jožefa Lerchingerja, Blaženka First o dveh uršulinskih slikah, Silvester Gaberšček o Tolminski Marijini podobi, Ana Lavrič o portretih dveh Wittelsbachov pri nas, Marjeta Ciglenečki o slikarju Jožefu Diglu, Lojze Gostiša o Valvasorju kot risarju, Cene Avguštin o slikarskih in grafičnih upodobitvah Radovljice in avstrijski umetnostni zgodovinar Gottfried Biedermann o vrednotenju baroka pri Johannu Grausu.