Bob Dylan je ena največjih kulturnih ikon 20. stoletja in po 45 letih še vedno na glasbeni sceni. V tem času je izdal številne albume, ki so dodobra spremenili podobo popularne glasbe.

V 90-ih letih je Dylan začel pisati avtobiografijo, ki je v Ameriki in Veliki Britaniji izšla leta 2004 in navdušila bralce in literarne kritike. Knjiga je bila nominirana za več nagrad, med drugim za British Book Award za knjigo leta, v ZDA pa za National Book Award. Dobila je tudi prestižno nagrado quills, ki so jo podeljevali letos prvič in velja za literarnega oskarja.

Dylanovi Zapiski niso običajna avtobiografija. Kdor bo v tej knjigi iskal avtorjevo izpoved ali podrobnosti iz privatnega življenja, jih ne bo našel. Dylan tudi v tej knjigi, kot vedno, popolnoma nadzira svojo podobo. Je odkrit, a ne preveč odkrit, v glavnem se izmika, včasih pa se razkrije. Potek svojega življenja opisuje krožno in ne kronološko. Začne v zgodnjih letih v Greenwhich Villageu, nato preskoči nekaj let in se vrne v šestdeseta, ko se je dovolj formiral, da se je lahko začel vzpenjati na svoji glasbeni poti.

Njegovo pisanje je poetično, strastno in prodorno, spominja se New Yorka, nočnih zabav, literarnega prebujenja, prehodnih ljubezni in trdnih prijateljstev, skratka njegovo pisanje je ravno tako navdihujoče, kot njegova najboljša glasba.