Osvetljeno je Grafenauerjevo delo povezano s koroškimi Slovenci, njegovo delo v vlogi predsednika Slovenske matice v letih 1978-1988, ter sodelovanje pri izvajanju arhivskega sporazuma z Avstrijo in pri nastajanju Encilopedije Slovenije. Osrednja pozornost je namenjena Grafenaurejevemu življenjskemu in poklicnemu zanimanju - zgodovinski vedi kot znanosti in stroki. Razprave obravnavajo tako strukturo zgodovinskega raziskovanja kakor tudi probleme iz posameznih zgodovinskih obdobij po kronološki razvrstitvi in sicer od antičnega obdobja prek srednjega veka, šestnajstega do osemnajstega stoletja, devetnajstega stoletja pa vse do dvajsetega. Avtorji prispevkov in razprav so D. Mihelič, P. Štih, D. Samec, A. Vidovič Miklavčič, J. Vodušek Starič, J. Prunk, D. Nečak, A. Malle, P. Simoniti, M. Oblak čarni, M. Vidic, M. Gross, O. Luthar, J. Bessmertnyj, J. Marolt, R. Bratož, J. Mlinarič, D. Kos, W. Brunner, S. Granda, B. Otorepec, R. Härtel, F. Gestrin, L. Steindorf, I. Voje, E. Cevc, J. Koropec, P. Freedman, D. Pokorn, V. Rajšp, H. Valentinitsch, A. Lavrič, B. Reisp, J. Šumrada, E. Holz, V. Melik, V. Vrbnjak, J. Žontar, O. Janša Zorn, J. Cvirn, F. Rozman, D. Prelovšek, M. Stiplovšek, M. Drnovšek, B. Marušič, J. Pleterski, T. Ferenc, B. Godeša in F. J. Bister. Knjiga vsebuje tudi zbirno bibliografijo Grafenauerjevih objav.