Raziskava je postavljena na tri glavne temelje. Najprej se je bilo treba seznaniti z literaturo na temo izseljevanja prebivalcev Dalmacije, Reke in Istre iz Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Največ napisanega je bilo v Italiji, kjer so literaturo o tej migraciji kronološko razdelili na »militantne, tradicionalne in levičarske rekonstrukcije« ter na »novo zgodovinopisje«. Drugi temelj je predstavljala računalniška obdelava arhivskega gradiva iz Pokrajinskega arhiva Koper, ki v svojih depojih hrani dokumente Tajništva za notranje zadeve Okraja Koper. S pomočjo popisa in analize dokumentov za pridobitev dovolilnice za izselitev v Italijo po Londonskem memorandumu je nastala baza podatkov o 10.265 ljudeh, ki so zaradi različnih razlogov želeli zapustiti koprski okraj in oditi v Italijo. Prav so prišli tudi številni drugi arhivski viri iz slovenskih arhivov. Poznavanje zgodovine, razvoja, metod, zahtev in glavnih značilnosti sodobnih teorij o migracijah je predstavljalo tretji temelj. Ta je poskrbel za umestitev podatkov o tej migraciji v širši okvir in s tem omogočil primerjave njenih značilnosti z drugimi podobnimi migracijskimi procesi.

Rezultati takšnega dela so interdisciplinarni in raznoliki ter posegajo na mnoga področja. Tako je poudarjeno dejstvo, da je čedalje težje govoriti o enem samem motivu za izselitev. Ena od pomembnejših ugotovitev pravi, da je ta tok migracije je v sebi zmešal tako prisilne kot prostovoljne migrante in čeprav glede na definicije vsebuje elemente množičnega eksodusa, množične izključitve, etničnega čiščenja, mu po drugi strani za ta poimenovanja manjkajo glavne značilnosti.