Knjiga odgovarja na vprašanje, ki se ga v Sloveniji razen Mrkaića ne upa zastaviti skoraj nihče: kaj se zgodi z družbo, ki je formalno sicer v centru Evrope, zaradi spletov zgodovinskih in geografskih okoliščin pa njeni dejansko pomembni deli nikoli niso bili resno izpostavljeni mednarodni konkurenci, svetovljanstvu, individualizmu, anglo-saksonskemu pojmovanju svobode, resnično svobodnemu podjetništvu, klasičnemu liberalizmu in ideji omejene moči države. V taki družbi se razvije samozadostnost, provincializem, povezan z zakotno ideologijo lastne večvrednosti, v taki družbi konkurenca idej velja za nespodobno, na vseh področjih pa kraljujejo nedotakljive svete krave.

Humorna plat slovenskih svetih krav je, da je njihov lokalni ugled pogosto obratno sorazmeren z njihovo resnično intelektualno vrednostjo, slovenske svete krave v politiki, kulturi, zdravstvu, gospodarstvu in znanosti so klasična poosebljenja zgodbe o cesarjevih novih oblačilih. Mrkaić v knjigi ne skriva sadističnega ugodja, ko te svete krave, odete samo v cesarjeva nova oblačila, simbolično preganja preko trgov slovenskih mest in vasi.

Knjiga razkrinkava početje znanih politikov, znanstvenikov, ekonomistov in gospodarstvenikov, bolj kot osebe, pa Svete krave napadajo izrojene kolektivistične in miselne vzorce, ki se v Sloveniji kopičijo od sredine devetnajstega stoletja, miselne vzorce, ki lažne slovenske veličine naredijo za pripravne tarče kritike in pogosto tudi ironije.

Svete krave kažejo večinsko funkcionalno nepismeni slovenski družbi njeno podobo v ogledalu in to brez diskriminacije - svete krave vseh barv so razkrinkane z enako intenzivnostjo in sarkazmom.