Iz zgodovine: Ob ustanavljanju slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je leta 1938 med njene prioritetne naloge vključena tudi izdelava etimološkega slovarja slovenskega jezika. Leta 1942 Komisija za etimološki slovar slovenskega jezika s člani Rajko Nahtigal (predsednik), Fran Ramovš (tajnik), Anton Breznik in Ivan Grafenauer sprejme Ramovšev z 20 vzorčnimi gesli predlagani idejni načrt za slovar. Fran Ramovš pred svojo smrtjo leta 1952 skrb za pripravo in izdelavo slovarja zaupa prof. Francetu Bezlaju, ki leta 1963 v poskusnem zvezku s 139 vzorčnimi gesli predstavi svoj koncept slovarja. Prve tri knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika izidejo 1976 (A–J), 1982 (K–O) in 1995 (P–S). Na začetku osemdesetih let začneta v Etimološko-onomastični sekciji Inštituta za slovenski jezik pri izdelavi slovarja sodelovati Marko Snoj (od leta 1981 dalje) in Metka Furlan (od leta 1983 dalje), ki delo nadaljujeta po smrti akad. Franceta Bezlaja leta 1993.

Slovar količinsko: Vse štiri knjige slovarja imajo na skupno 1349 straneh 9728 gesel (prva 2229, druga 2328, tretja 2275, četrta 2896). Vse obravnavano slovensko besedje in vse tujejezično bo razvidno v peti knjigi indeksov, ki bo izšla leta 2006. Bibliografija slovarja obsega več kot 1300 enot.