Slovenska kultura je v tem multikulturnem okolju po mnenju avtorice vselej bila v večji meri v pozitivnem vrednotnem polju evropejskega priseljevanja, čeprav se je položaj posameznikov slovenskega porekla znotraj večinske družbe zaradi relativne »nevidnosti« in »številčne majhnosti« skozi čas lahko spreminjal. Kljub upadanju števila posameznikov, ki se v avstralskem okolju v celoti identificirajo s slovensko etničnostjo, avtorica knjige ugotavlja, da slovenska etničnost pri potomcih Slovencev v Avstraliji nikakor ne izginja, se pa nedvomno spreminja izražanje te etnične identitete. Svoje pripadnosti etničnim koreninam posamezniki ne izražajo več (le) s slavljenjem tradicionalnih etničnih simbolov, ampak postaja etničnost zanje bolj individualna in se navezuje na vrsto dinamičnih kulturnih elementov. Zaradi naraščajoče družbene mobilnosti potomcev Slovencev v Avstraliji in boljšega socialno-ekonomskega položaja tudi slovenska etnična identiteta vstopa v javni multikulturni prostor.

Knjiga razlaga in analizira vzorce ohranjanja etnične identitete v sodobnem multikulturnem okolju. Slovensko etnično identiteto vključuje v globalne kulturne tokove in v mednarodno skupnost. V slovenske migracijske študije vnaša svežino, raziskave slovenske etnične identitete v multikulturnem in multietničnem okolju pa postavlja ob bok sodobnejšim raziskavam transformirane etničnosti drugih etničnih skupin v Avstraliji in po svetu.