Osnovna hipoteza je, da so prebivalci v Sloveniji na splošno še vedno nezadostno informirani, okoljsko izobraženi in ozaveščeni o vodi kot naravnem viru, da bi želeli in bili zmožni aktivno sodelovati pri varovanju vode kot naravnega vira.

Avtor je na podlagi obširnega vprašalnika pridobil bogato gradivo. Ugotovil je, da večina ljudi načeloma podpira varovanje okolja, še zlasti deklarativno, saj je to tudi družbeno zaželeno dejanje. Ko pa se soočijo z omejitvami, ki bi posegle v njihov način življenja v obliki omejevanja njihovih aktivnosti ali povečanja stroškov, ta vnetost hitro popusti. In vedno bolj ko se bližamo dejanjem, ki bi jih lahko opredelili kot okoljsko aktivna, tem manj ljudi je dejansko pripravljenih varovati okolje. Verjetno bi lahko petino prebivalcev opredelili kot osebe, ki so naklonjene varovanju okolja in jim to pomeni vrednoto, za katero so pripravljene tudi same nekaj narediti. Izkazalo se je tudi, da je stopnja izobrazbe zelo pomembna pri obnašanju ljudi do okoljskih problemov. Pregled odgovorov nam pokaže, da okolju prijazneje razmišljajo bolj izobraženi.

Znanost uživa med ljudmi veliko zaupanje. Obenem se ljudje zavedajo, da moderna znanost ne bo kar sama od sebe rešila okoljskih problemov. Raziskovalci so torej poklicani, da aktivno posegajo v dogajanje v prostoru z znanjem, ki so si ga pridobili s svojim delom.