Raziskava obravnava zlasti 13. in 14. stoletje, posega pa tudi v starejšo dobo. Omejuje se na ozemlje Kranjske ter slovenski del Štajerske in Koroške. V prvem delu odgovarja na kompleksna vprašanja o nastanku gradov: avtor se je mnogo bolj kot izgledu in stavbenemu razvoju grajskih poslopij posvetil pravnozgodovinskim vprašanjem o nastanku, statusu, lastništvu in posedovanju gradov ter notranjim odnosom med grajskimi posestniki v "zlati dobi" plemstva. Drugi del vsebuje analizo prek 180 gradov, ki so bili obljudeni vsaj še v začetku 15. stoletja, ter njihovih prebivalcev.

Avtor je s primerjavami ugotovitev v tuji historiografiji poiskal podobnosti in razlike s sosednjimi deželami istega pravnega in družbenega sistema. Odgovarja na vprašanja o vlogi gradov in mest v plemiškem življenju, govori tudi o dejanskem številu, razvoju in pomenu konkretnih srednjeveških plemiških rodbin na Slovenskem, njihovem obvladovanju gradov oz. o prostorski in politični mobilnosti plemstva, o pravnih in političnih okvirih nastanka gradov, o zvezi med deželno politiko in gradovi, o pravnih lastninsko-posestnih oblikah, o upravljanju z gradovi, o gradu kot kapitalu, o gradu, mestu in vasi kot krajih poslovnega življenja plemstva ter o fenomenu privlačnosti mesta za naselitev podeželskega plemstva od 13. stoletja naprej.

Kljub izrazito problemski zasnovi je monografija napisana tekoče in berljivo. Čeprav je v zadnjem desetletju v Sloveniji izšlo nekaj obsežnejših del o gradovih ali plemstvu, pa je to delo prostorsko obsežnejše, izrazito znanstveno in primerljivo s podobnimi deli v mednarodni stroki. Besedilu je dodanih 76 genealoških preglednic najpomembnejših plemiških rodbin, 5 zemljevidov, 149 posnetkov plemiških pečatov z grbi in 120 upodobitev obravnavanih gradov.