Tudi po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika je po številu iztočnic še vedno naš najobsežnejši slovar in edini tezavrus slovenskega jezika. Ob knjižnem in narečnem besedišču 19. stoletja zajema tudi pomembnejši del besedja starejših obdobij od Trubarja dalje. Maks Pleteršnik (1840–1923) je slovar izdelal na podlagi gradivskih zbirk Oroslava Cafa, Frana Miklošiča, Frana Levstika, Frana Erjavca idr. in jih dopolnil s svojimi izpisi iz leposlovja, časopisja, strokovne literature in slovarjev, npr. Cigaletovega, tako da delo zajema domala vso relevantno besedje, ki je bilo do 19. stoletja kot knjižno ali narečno evidentirano na območju od Rezije do Porabja, od Bele krajine do Koroške. Posebno trajno vrednost daje Pleteršnikovemu slovarju sistemsko tonemsko zaznamovano besedje (razen pri mladem prevzetem), navedbe virov ali pa lokacija, od koder besedje izvira itd. Zato je slovar tudi danes temeljni vir za leksikalne, oblikotvorne, sinonimne, frazeološke, akcentološke, terminološke, etimološke, dialektološke, slovaropisne ... raziskave slovenskega jezika in nepogrešljiv vsakomur, ki ga slovenščina zanima profesionalno ali ljubiteljsko.

Izjemna vrednost tega slovenskega kulturnega spomenika, njegova nedosegljivost številnim domačim in tujim povpraševalcem različnih strok in nujnost po digitalizaciji starejših tiskov nasploh so bili razlogi za novo iz gotice transliterirano izdajo Pleteršnikovega slovarja v knjižni in elektronski obliki na CD-ju.

Nova izdaja Pleteršnikovega slovarja odpravlja tehnične in redaktorske nedoslednosti izvirnika ter odstopanja pri prepisovanju posameznih besed iz citiranih virov. Vsebuje dodatni besedili K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja in Zemljepisne oznake v Pleteršnikovem slovarju ter kartografski prikaz z več kot 350 lokacijami, ki ilustrira prostorsko zastopanost besedja v slovarju.