Delo nam prinaša opis 1036 rastlinskih taksonov, ki so razvrščeni po abecednem redu znanstvenih imen. Za vsako vrsto so poleg veljavnega znanstvenega imena navedeni tudi sinonimi, vendar le tisti, ki so še v splošni rabi. Sledijo podatki o nahajališčih in ekologiji vrste. Pomembno je poudariti, da so podatki o nahajališčih in razširjenosti vrst standarizirani po srednjeevropski metodi. Tako bodo uporabni vsem strokovnjakom v Sloveniji in izven naših meja, po drugi strani pa bo navajanje toponimov posameznih nahajališč v prihodnje vsem olajšalo delo na terenu. Pri večini vrst so njihovi življenjski prostori opredeljeni po Physis kategorizaciji, za nekatere pa so navedene tudi fitocenološke enote, v katerih rastejo. Tako prikazani rezultati (podatki) se vklapljajo v dolgoročni evropski projekt kartiranja flore Evrope. Celovitost dela zaokrožijo krajevna imena, ki jih je avtor zbral pri domačinih in predstavljajo pomemben prispevek k etnobotaniki.

Obsežen splošni del je več kot dobrodošel. Podane so informacije o geomorfologiji, geologiji in podnebju območja. Avtor se ni omejil le na zbiranje geografskih podatkov, kar že samo po sebi predstavlja zajetno delo, temveč jih tudi interpretira in umesti v današnji čas. Sem lahko štejemo tudi kritično presojo geografske in fitosociološke členitve Slovenije. Vpogled v stanje narave nam nazorno približajo pregledne karte kamnin, tal in vegetacije. Aktualnost delu dajejo poglavja, kjer so obravnavani vplivi človeka. Izpostavljeni so problemi ogroženosti rastišč nekaterih redkih in endemičnih vrst, vpliv nasadov iglavcev ter pojav neavtohtonih rastlin, naposled pa tudi naravovarstvena tematika v luči evropskega projekta »Natura 2000«. Skrbno izbrane fotografije z domiselnimi podnapisi prispevajo tudi k estetskemu doživetju ob branju knjige.