Lipičev pristop k alkoholizmu je vsekakor izjemen zaradi celovitosti prikaza problematike. Najprej izčrpno predstavi zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na profil alkoholikov: spol, starost, značaj, stopnja in vrsta alkoholizma, stan, meščanski vpliv in kraj bivanja. Potem pa te dejavnike v povezavi z alkoholizmom statistično predstavi kot dejanske vzroke bolezni in tudi smrti. Vse podatke sistematično navaja za dve obdobji: sto alkoholikov je opazoval od leta 1827–1829, drugih sto v letih 1829–1831. Sledi kratka predstavitev zdravljenja, zadnji del razprave pa nameni rezultatom in sklepanjem, ki izhajajo iz njegovega opazovanja, statistične analize demografskih in drugih podatkov ter primerjave z izsledki drugih zdravnikov. Tu se pokažeta njegova strokovna in splošna razgledanost, ki mu omogočata trezen pretres problematike in jasen uvid v njene vzroke, posledice in možnosti preventive. Vse to govori o izjemnem dosežku tako za medicino 19. stoletja kot tudi za današnja iskanja na področju zdravljenja alkoholikov, ki ne sme ostati v pozabi. V knjigi poleg faksimila nemškega izvirnika iz leta 1834 in prevoda v slovenščino najdemo sedem spremnih študij, ki Lipičevo delo trdno vpnejo v slovensko kulturno zgodovino, vsebinsko postavijo v prostor in čas nastanka ter ga približajo današnjemu času s prispevki sodobnih alkohologov.