Shiffman ugotavlja, da so Adamičeva dela o kulturni raznolikosti znotraj ZDA in znotraj posameznika temeljnega pomena za sedanji razvoj ameriškega kulturnega pluralizma. Prek problemske analize široke palete Adamičevih del se avtor z množico argumentov pridružuje Adamičevi tezi, da bistvo optimalnih medkulturnih odnosov na nacionalni ravni – cilja, ki se je zadnja tri desetletja najpogosteje razglašal pod imenom multikulturalizem, ni le v skupinski identiteti znotraj posamezne skupnosti, ampak v oblikovanju naroda, ki bo črpal svojo energijo prav iz dinamične interakcije notranjih medkulturnih vplivov. Adamičevo delovanje na področju etnične in medkulturne vzgoje ter kompleksne obravnave kulturne različnosti napoveduje etnični preporod sedemdesetih in osemdesetih let, obenem pa predstavlja presenetljivo zgodnje začetke multikulturalizma. Adamič odpira malodane revolucionaren pogled na ameriško identiteto, ko trdi, da sam nastanek ZDA kot tudi anglocentristična ameriška zgodovina in tradicija nimajo a priori osrednjega mesta v narodni identiteti Američanov. Nasprotno, po njegovem mnenju ameriški narod ne more utemeljevati svoje identitete niti v kaki posamezni kulturni tradiciji niti v skupku različnih kulturnih tradicij, temveč je njegova identiteta v nenehnem procesu oblikovanja. Ameriški narod ni nekaj, kar bi bilo treba ohraniti, temveč je narod, ki mora samega sebe vedno znova odkrivati in artikulirati. Po Shiffmanovi sodbi Adamič torej ni le predhodnik sodobnih akterjev preporoda, dokumentiranja in promocije etničnih prispevkov in kulturnih tradicij, saj njegovo dojemanje etnične in kulturne identitete odraža tako izrazito kompleksnost, kot jo sodobni multikulturalizem opaža in priznava šele v zadnjih letih.

Shiffman dokazuje, da temeljni kamen, ki ga je Adamič prispeval h gradnji ameriškega multikulturalizma, še danes nosi pomemben del nenehno rastoče konstrukcije. Bralec bo vsekakor presenečen ob množici citatov iz del najuglednejših sodobnih teoretikov in praktikov multikulturalizma, ki Adamiča poznajo in ga vključujejo v svojo obravnavo. Shiffmanova knjiga torej ni le prodorna analiza Adamičevega pionirskega dela na področju multikulturalizma, temveč je tudi impresiven register Adamičeve odmevnosti v sodobni diskusiji o vidikih kulturne raznolikosti, pri čemer mu njegovi poznavalci pripisujejo osrednje mesto med utemeljitelji ameriških etničnih študij in sodobnih strategij uveljavljanja izseljenskih kultur.