Edicija nima namena strniti vse dosedanje znanje o Brižinskih spomenikih, čeprav ga evidentira, temveč poudarja najpomembnejše vidike v preglednih problemskih uvodih k posameznim poglavjem in v številnih opombah ali komentarjih k posameznim mestom; tako opozarja na še nerešena vprašanja ali celo pomaga odpirati nova.

Takšen koncept, ki je bil udejanjen v naši prvi, bibliofilski, in drugi, študijski izdaji Brižinskih spomenikov (1992, 1993), je dočakal potrditev v mednarodni raziskovalni javnosti in jo spodbudil k ponovnemu preverjanju dotedanjega znanja in dopolnjevanju z novimi, podrobnejšimi ugotovitvami. Poleg obravnav na nekaj mednarodnih znanstvenih posvetih in številnih objav v strokovnem tisku so bili posamezni rezultati, vezani na našo izdajo, uporabljeni v univerzitetnih in srednješolskih programih, popularizirani na javnih prireditvah, v radijskih in televizijskih programih ter preneseni v druge elektronske medije. O pomenu teh raziskav in njihovih dognanj za legitimiranje slovenske nacionalne identitete pričajo med drugim tudi znanstvene in kulturno-umetniške prireditve v tujini, »sestrska« knjižna izdaja v Trstu, izpeljana iz naše, in prva internetna izdaja samih besedil Brižinskih spomenikov.

Potrebe znanstvenega raziskovanja, univerzitetnega študija in kulturne recepcije v novih zgodovinsko-političnih okoliščinah so spodbudile pričujočo tretjo izdajo Brižinskih spomenikov. Opira se na drugo, študijsko izdajo, ki je na knjižnem trgu pošla v nekaj mesecih po izidu (1993), in v celoti prevzema njeno vsebino, mednarodno znanstvenoraziskovalno in izdajateljsko dejavnost v zadnjem desetletju pa upošteva predvsem s tem, da prinaša opazne vsebinske izboljšave in dopolnitve v orisu raziskav in v bibliografiji. Z dopolnjeno izdajo bodo najstarejša zapisana in ohranjena slovenska besedila spet dostopna naši znanstveni in kulturni javnosti ter zainteresirani mednarodni skupnosti raziskovalcev.