Leta 1921 je Avguštin vstopil k jezuitom na Dunaju. 1739 se je izkrcal na Kitajskem in tam ostal do smrti. Decembra 1743 je bil imenovan za prisednika matematičnega in astronomskega kolegija cesarskega dvora v Pekingu ter mandarina peste stopnje. Leta 1745 je postal provincial in vizitator japonske jezuitske province. Napredoval je v predsednika astronomsko-matematičnega kolegija in mandarina pete, pozneje tretje stopnje. Nadrejen mu je bil le mandžurski princ.

Zaradi Hallersteinovega visokega položaja v Pekingu so njegova pisma objavljali in komentirali v Londonu, Sant Peterburgu, Parizu, Berlinu, Leipzigu in na Dunaju. Izdelal je zemljevide delov kitajskega cesarstva. Objavil je dotlej najnatančnejšo oceno števila in natalitete Kitajcev. Sodeloval je pri pravih elektrostatičnih in vakuumskih poskusih v Pekingu. Evropejcem je približal navade, pokrajino, rastlinski in živalski svet Kitajske in sosednjih dežel. S sodelavci je opazoval severni sij, komete, mrke, gibanja planetov in njihovih satelitov. Razvil je nov postopek za izračunavanje najmanjše razdalje med dvema astronomskima objektoma, merjene z izpopolnjenim mikrometrom. Organiziral je astronomske meritve v različnih krajih obsežnega cesarstva.

Čeprav je Kranjsko zapustil v mladih letih, je sorodnikom pogosto pisal vse do poslednjih dni. Prištevamo ga k najpomembnejšim kranjskim znanstvenikom.

V knjigi dr. Južniča, ki se raziskovalno ukvarja s fiziko kranjskih jezuitov v 18. stoletju, je opisano delo najpomembnejšega kranjskega astronoma Avguština Hallersteina in znanstvene vzpodbude, ki jih je dobil v domačem kranjskem okolju. Opisani so njegovi astronomski in drugi znanstveni prispevki. S knjigo želimo prispevati k boljšemu poznavanju tega pomembnega kranjskega znanstvenika tudi na Slovenskem.