Mnoge ljudi vreme zanima bolj podrobno in ti se povezujejo in si izmenjujejo meritve. Z razvojem interneta so te poti še lažje. Več o meritvah in kaj v meteorologiji z njimi spremljamo, boste izvedeli v drugem poglavju.

Najobičajnejši način upodobitve stanja v ozračju so vremenske karte, ki so in bodo ostale skupni mednarodni jezik v meteorologiji. Ne glede na merilo kart so podatki o temperaturi, vlažnosti, zračnem pritisku, smeri in hitrost vetra, oblačnost, vrstah oblakov, padavinah ter vidljivosti vedno narisani na enak, standariziran način.

V poglavju o globalnem vremenu je predstavljano razumevanje povezav med globalno cirkulacijo in polj pritiska, temperature in vlažnosti.

Vreme vsak dan vpliva na nas, četudi mu nismo neposredno izpostavljeni, ampak le pogledamo skozi okno. Zakaj piha veter? Kako nastanejo oblaki in zakaj ostanejo na nebu? Kako nastaneta dež in sneg? Kako nastaneta rosa in slana? Kaj pa mavrica? V posebnem poglavju dobimo odgovore na vsa ta vprašanja.

Sodobno napovedovanje vremena je rezultat velikega, zapletenega in svetovno razprostranega sistema, v katerem množica ljudi in naprav meri, zbira, izmenjuje in obdeluje vremeske podatke. V svetovni meteorološki sistem so vključeni tudi opazovalci, ki spuščajo radiosonde v ozračje nad Antarktiko, piloti potniških letal, opazovalci na obalnih svetilnikih...

Vreme je lahko tudi neprijazno. V mnogih krajih po svetu so vremenske ujme vzrok za naravne nesreče. Nevarni vplivi vremena so lahko kratkotrajni, taka pojava sta npr. nevihte s točo ali tornado, lahko pa je to dolgotrajno obdobje močnih padavin, ki povzročijo velike poplave. Na drugi strani pa se lahko pojavijo suše, ki trajajo mesece dolgo. O nevarnem vremenu marsikaj izvemo v sedmem opoglavju - tudi o sredozemskih ciklonih, fenu in burji, nevihtnih neurjih, toči, bliskanju in grmenju, snežnih neurjih...

Osmo poglavje je namenjeno počitniškemu vremenu. Če nas mikajo potovanja po različnih delih sveta, bomo tu našli podatke za nekaj izbranih lokacij po svetu in doma, s predstavitvijo temperatur, količine padavin in časa sončnega obsevanja, tudi v grafični obliki.

Tudi v knjigi, ki govorijo o vremenskih pojavih, se je težko izogniti spremembam, ki zadevajo Zemljo kot celoto in na nekatere vpliva tudi človek. Med najbolj znanimi globalnimi procesi so splošno segrevanje ozračja, ozonska luknja in El ninjo, ti so natančneje opisani v zadnjem poglavju.

Za lažje razumevanje izrazov je na koncu knjige slovarček z razlago meteoroloških pojmov, dodan je izbor literature v slovenskem in angleškem jeziku ter kazalo.