Northrop Frye (1912-1991) poleg Linde Hutcheon in S.T. de Zepetneka velja za enega najpomembnejših kanadskih literarnih teoretikov. Po posvetitvi v duhobnika (l. 1936) in študiju na torontski univerzi je leta 1948 postal profesor angleščine in pozneje ravnatelj na šoli Victoria College, kjer je sicer preživel dijaška leta; svoja zrela leta je preživel kot profesor na Univerzi v Torontu, kjer je odločilno vplival na generacije kanadskih kritikov, teoretikov in piscev. Deklarirani "literarni kritik" je književnost preučeval predvsem v povezavi z družbo, mitom in religioznim; ukvarjal se je zvečine z arhetipi in mitološkimi strukturami v književnosti, to pa je imelo večji odmev v tujini kot v Kanadi, kjer ga poznajo zlasti po prispevkih k literarni in družbeni zgodovini te dežele. Fryevo delo je naletelo na zelo nasprotujoče si odzive, ob priznavanju vplivnosti tudi na očitke o staromodnosti, zlasti v času, ko je njegovo "mitotvorno" šolo začel nadomeščati poststruktualizem. Poleg Anatomije kritištva je njegovo osrednjo delo študija Veliki kod: Biblija in literatura (The Great Code: The Bible and Literature, 1982), kjer se ukvarja z narativnimi in stilističnimi strategijami "knjige vseh knjig" ter z njihovim vplivom na zahodno književnost. Med njegova pomembnejša dela sodijo še: Strašna simetrija (Fearful Symmetry, 1947; o simbolizmu in misticizmu W. Blaka), Dobro uglašeni kritik (The Well-Tempered Critic, 1963), Trmoglava struktura (The Stubborn Structure, 1970), Besede z močjo (Worda With Power, 1990; spet o Bibliji), med knjigami, ki se ukravjajo posebej s Kanado pa predvsem zbirka esejev Goščavski vrt (The Bush Garden, 1971). Dostopni so že različni izbori njegovih esejev, med njimi je najpomembnejši Mit in metafora (Myth and Metaphor, 1990). Prav zdaj v Kanadi poteka projekt izdaje njegovih zbranih del.