Zdravo !   Kaj te zanima danes?

Iskalnik:

Dostojevski in Nietzsche - Premagovanje samorazvidnosti

Avtor: Lev Šestov

Oceni artikel: Oceni z oceno 1 Oceni z oceno 2 Oceni z oceno 3 Oceni z oceno 4 Oceni z oceno 5 Artikla še nisi ocenil/-a.

Povprečna ocena: 4 | Na podlagi 1 ocene.

Filozofija zanj ni bila stroga znanost ali refleksija, temveč boj proti zakonom razuma in nujnosti, ki so ljudi iz svobodnih bitij opremili v avtomate. Iz odrevenelosti vsakdanjega življenja lahko človeka zbudi samo tragična izkušnja, kakršno sta doživela Dostojevski in Nietzsche. Racionalistična filozofija, ki išče resnico po poti abstraktnega ali objektivnega mišljenja, ignorira tragedijo posamezika in je zato ničvredna. Človek spozna resnico, "šele ko se mu ta kakor nož zareže v telo". Šele to ga zares zbudi. To prebujenje, ki povzroči "prehod prepričanj" Dostojevskega oziroma Nietzschejevo "prevrednotenje vrednot", je tudi osrednja tema Filozofija tragedije. V članku Premagovanje samorazvidnosti (1921) se Šestov spet poloti Dostojevskega, le da tokrat gleda nanj skozi prizmo religiozne izkušnje. Ta je zaznamovala drugo obdobje njegovega ustvarjanja in filozofijo tragedije spremenila v filozofijo razodetja.

Redna cena: 17,66 €
Spletna cena: 16,78 € (4.021 SIT)
Prihranek: 0,88 € (5,0%)

povečaj sliko

Kasneje lahko izdelek odstraniš ali spremeniš količino.

Predvidena dobava: do 10 dni

Če z nakupom nisi zadovoljen, lahko v tridesetih dneh vrneš naročene artikle, mi pa ti bomo povrnili kupnino.



Splošni opis

ISBN: 9789616098465
Avtor: Lev Šestov
Leto prve izdaje: 2002
Dimenzije: 16 x 23
Št. strani: 207
Vezava: mehka
Tisk: Literarno-umetniško društvo Literatura
Jezik: slovenščina

Lev Isaaković Šestov (1866-1938) je predstavnik ruske religiozno filozofske renesanse z začetka dvajsetega stoletja. Leta 1889 je končal pravno fakulteto v Kijevu. Leta 1920 je emigriral v tujino. Po letu 1921 je živel v Parizu in predaval na Sorboni. Temeljna dela: Pojem dobrega pri Tolstoju in Nietzscheju (1900), Dostojevski in Nietzsche Filozofija tragedije (1903), Potestas clavium (1923), Na Jabovi tehtnici (1929), Atene in Jeruzalem (1938). Svojo filozofijo je opredeljeval zdaj kot religiozno, zdaj kot eksistencialistično. Izoblikoval jo je pod volivom Shakespeara, ruske literature, v nadaljevanju pa brusil ob nasprotovanju spekulativni, racionalistični filozofiji Spioze, Kanta, Husserla in drugih. Med novejšimi misleci mu je bil najbliže Kierkegaard. V svojih delih, nasičenih s paradoksi in aforizmi, se je skušal upreti dikraturi občezavezujočih resnic.

Priporočila



Več artiklov v ...

Knjige > Leposlovje > Eseji

Vprašaj nas: ((. 04 5811600

© 2001-2008 TI, d.o.o. Vse pravice pridržane.

Na mimovrste=) si zelo prizadevamo objavljati samo preverjene in pravilne podatke; če na naši strani odkriješ neresnične oziroma neustrezne informacije, nam to prosimo sporoči na info@mimovrste.com. Ponudba je bila zadnjič osvežena 24. julija 2008 ob 19:26. Fotografije ne zagotavljajo lastnosti izdelkov.


Strežniško podporo za nemoteno delovanje Spletnega centra sodobnih nakupov zagotavlja Domenca. Občutljivi podatki se prenašajo po varni SSL povezavi , ki omogoča varno in brezskrbno spletno nakupovanje. Plačila s kreditnimi karticami se izvajajo preko sistema Telemach EON.