Nanj kljub bliskovitemu povečanju literarnovednih raziskav o romanu prejšnje stoletje ni odgovorilo, prav tako pa so še danes nerazrešena temeljna vprašanja (kaj je roman, kako ga razvrščamo in kateri so njegovi glavni žanri), tako da ostaja roman še vedno uganka.

Knjiga Zavetje zgodbe (Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja) bo predstavila slovenski roman devetdesetih let (1990-2000). Zloženost pogleda na krajše (desetletno) obdobje ni znatno olajšala samega izbora romanov, saj je prav v zadnjem desetletju pri nas nastalo zelo veliko romanov. Obsežen romanenski opus (približno 367 romanov) sem zato omejila na mlajšo generacijo avtorjev (rojenih od leta 1957 naprej), ki sem jih poimenovala "mladi slovenski roman". Avtorji "mladega slovenskega romana" so pomembno zaznamovali literarno ustvarjanje že v osemdesetih letih, bistveno pa so vplivali na novo podobo slovenskega romana prav ob koncu stoletja.

Alojzija Upan Sosič se je rodila marca 1964 v Trbovljah. Diplomirala je iz slovenskega jezika s književnostjo in srbohrvaškega jezika s književnostjo ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Najprej je poučevala na srednji šoli, zdaj pa je docentka za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Magistrirala je s temo Ljubezen in erotika v sodobni slovenski poeziji, doktorirala pa s temo Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Objavila je razprave in eseje o sodobni slovenski poeziji in prozi, predvsem o označevanju literature žensk, slovenski ljubezenski poeziji in najnovejšem slovenskem romanu, ki se mu je približala tudi z žarnskimi analizami. Zavetje zgodbe je njen knjižni prvenec.