Avantgardizem ameriške metafikcije ni radikalno prelamljal z uveljavljeno literaturo, se postavil na nasprotni breg akademski perspektivi, ker je nastajal v univerzitetnih krogih, v katerih je bil modernizem že institucionaliziran. Pisci takšne literature so bili (in so) pogosto tudi esejisti, literarni teoretiki in profesorji kreativnega pisanja, literarno refleksijo so torej na univerzitetni ravni soustvarjali. Takšna metafikcija izhaja iz (eksperimentalnih, avantgardnih) modernističnih literarnih postopkov, tako da ob enem upošteva njihovo univerzitetno repcepcijo in refleksijo. S tem udejanja mesto prehoda literature v refleksijo o literaturi, vendar zaradi predmeta, ki si ga je izbrala - eksperimentiranja (s pripovednimi postopki), kakor ga je poznal modernizem, govori o (paradoksalnem) prehodu iz opozicije v institucijo. V tem pomenu je metafikcija radikalno "meta", saj "drži ogledano" tako avantgardni kot univerzitetni poziciji.

Julija Uršič, rojena 1965, doma iz Kobarida, je esejistka - samostojna ustvarjalka na področju kulture. Končala je študij primerjalne književnosti in literarne teorije. Za diplomsko delo je prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Objavlja recenzije, študije in eseje. Kot zunanja sodelavka dela pri Cankarjevi založbi. Metamatika je njena prva knjiga.