Negativne, povsem odklonilne kritike sem tako izločil, saj moj namen ni in ni bil, da bi zdaj spet omenjal po mojem mnenju in okusu slabše oblikovana dela. Vendar pa to, da v tej knjigi niso omenjena nekatera pomembna in velika prozna dela tega obdobja, ne pomeni, da sem jih odklenil, nikakor; čeprav veliko berem in pišem, o nekaterih knjigah in avtorjih nisem pisal, nekaterih nisem niti zares in natančno prebral. Prebrano, precejano je tako pomanjkljiv in delen pogled na slovensko prozo v zadnjem desetletju - letnica '94 je popolnoma naključna, takrat mi je Andrej Blatnik, sit vseh zapletov z rokopisi, natipkanimi na pisalni stroj, dostavil računalnik za dokončanje druge knjige - ki si nikakor ne domišlja, da je kar koli več kot okrušek pričevanj o druženju s knjigami.(Uvodna Apologija)

Matej Bogataj je literarni in gledališki kritik, esejist in dramaturg. Rodil se je leta 1964 v Ljubljani. Na filozofski fakulteti je študiral primerjalno književnost in angleščino. Od leta 1989 je samostojni kluturni delavec, v letih 1993 - 2001 je bil urednik za izvirno slovensko leposlovje pri DZS. Kritiško spremlja domače in prevodno leposlovje ter esejistiko, pa tudi dramatiko in gledališče. Je redni sodelavec televizijskih in radijskih oddaj, namenjenih kulturi, kritike objavlja v večini slovenskih časnikov in kulturnih revij. Prebrano, precejano je njegova tretja knjiga (Konec koncev..., 1993; Obrobje brez središča, 1994), prinaša kritiški izbor, posvečen slovenski prozi zadnjega desetletja.