Takrat je bila računalniška komunikacija še v povojih, izvajala se je s počasnimi modemi po nekvalitetnih telefonskih povezavah (kjer so sploh bile), modeme pa so imeli le največji zanesenjaki. Danes pa si skoraj ne znamo predstavljati gospodinjstva brez povezave z medmrežjem. Kmalu bo imelo skoraj vsako gospodinjstvo ADSL ali kabelsko povezavo, da o podjetjih niti ne govorimo.

Danes so poleg elektronske pošte, ki je verjetno še vedno največkrat uporabljena medmrežna storitev, za posameznike zelo pomembne tudi možnosti, ki jih tudi ponuja svetovni splet kot so iskanje informacij, učenje in zabava, s spleta se pogosto snema datoteke, za podjetja je na voljo cel spekter zanje zanimivih storitev. Računalniki so vse pogosteje neprekinjeno vključeni v medmrežje.

Medmrežje pa ima tudi svojo temno stran. To so varnostne grožnje v medmrežjevključenim računalnikom in podatkom na njih. Osebe, ki ogrožajo varnost računalniških sistemov, običajno imenujemo hekerji, čeprav to ni vedno povsem natančen naziv, saj napadanje sistemov ni edina hekerska dejavnost.

V knjigi so opisani različni hekerski postopki in orodja, ki jih uporabljajo pri vdiranju, pa tudi postopki in orodja, s katerimi se ščitimo pred njihovimi napadi. Hekerji postajajo vedno večji problem, posebej zato, ker so njihova orodja vedno bolj izpopolnjena in enostavnejša za uporabo, pogosto brezplačna in vsakomur dosegljiva v medmrežju. Zaradi tega si ne bi smel noben resen uporabnik računalnika dovoliti, da ne ve, kako hekerji izvajajo napade in kako se zaščititi pred njimi.

Iz vsebine:

• sledenje
• pregledovanje
• popisovanje
• napadi na operacijske sisteme Windows
• dejavnosti po vdoru
• varovanje sistemov Windows
• napadi na spletni strežnik in spletne aplikacije
• napadi na brezžična omrežja in naprave
• linuxov požarni zid
• detektor vdorov Snort
• priloge: Pregled varnostnih izdelkov