Peter Carey z razkošnimi opisi, zaradi katerih velja za literarnega dediča Charlesa Dickensa, in hkrati z vnosi groteskno komičnega, ki so njegov edinstven avtorski podpis, v kolonialistični prostor pete celine z njegovo tradicionalno moralo na eni strani in vrvečo poslovno nezasitnostjo na drugi, postavi svoja glavna lika, Oscarja in Lucindo.

Oba sta kar se da nenavadni osebnosti. Oscar Hopkins je mlad anglikanski duhovnik, vzgojen v strogem religioznem duhu, a obseden s hazardersko strastjo, Lucinda Leplastrier pa svojeglava avstralska dedinja, ki v težnji po neodvisnosti postane lastnica steklarne. Careyjev mnogostranski romaneskni prikaz, njegov mimohod sijajno opisanih oseb, obkrožajočih glavna protagonista, se iz živopisanih dogodkov, ki se zlagajo v zgodovinsko rešerširano in stvarno, seveda pa literarno predelano panoramo dobe in prostora, v zadnji tretjini romana začne prevešati v nadrealistično popotovanje po neprehodnih širjavah Avstralije.

Oscar, podneten z ljubeznijo do Lucinde, osnuje ekspedicijo za prevoz steklene cerkve, izdelane v dekletovi steklarni, v malodane nedostopni predel celine. Česar s tedanjimi prevoznimi sredstvi ni mogoče prepeljati po normalni poti, dostavi Oscar na cilj s pomočjo svoje vizije. Cena, ki jo oba neobičajna junaka plačata, je več kot zasoljena.

Po romanu, ki je pisatelju leta 1988 prinesel Bookerjevo nagrado, je Gillian Armstrong posnela film s Cate Blanchett in Ralphom Fiennesom v glavnih vlogah.