Rentgenske slike Tutankamonove lobanje dajejo slutiti, da je umrl nasilne smrti. Je bil umorjen ali se je zgodila nesreča? Zakaj je bila njegova grobnica tako majhna? Je bila namenjena komu drugemu? Nekaj članov njegove družine je umrlo v istem času. Ali gre za naključje? Zakaj je njegova vdova pošiljala obupane prošnje hetitskemu kralju, naj ji da sina za moža? Kdo je ukazal po Orwellovo odstraniti Tutankamonovo ime z vseh spomenikov in svetišč ter s tem iz egipčanske zgodovine?

To je le nekaj vprašanj, na katera odgovori avtor, ter s spretnim kombiniranjem zgodovinskih dejstev in moderne znanosti rekonstruira negotovi čas verskih in političnih intrig, ki so povzročile umora mladoletnega kralja pred več kot 3000 leti.

Zadnji dve leti raziskovanj se je avtor s kolegi tako doma kot v egipčanskih grobnicah pogovarjal o dokaznem gradivu, prevajali so hieroglife, si ogledovali rentgenske posnetke in fotografije mladega Tutankamona ter njegovih sorodnikov. Ko je preučil vsa dejstva, povezana s prezgodnjo smrtjo kralja dečka, prebral obupano pismo njegove vdove, raziskal negotove čase Tutankamonove vladavine ter pregledal sodnomedicinske dokaze več specialistov travmatologije, sta se umor in spletkarjenje ponudila kot najboljša možna razlaga.

Brier ni pričakoval, da ga bodo tako ganili predmeti, ki so jih pokopali s Tutankamonom - njegove namizne igre, loki, ki jih je uporabljal pri lovu v močvirju, zarodka, ki ju je splavila njegova mlada žena. Smrt se je namreč izkazala kot osebna tragedija. Dolga leta je bil Tutankamon zanj le sinonim za bogastvo, nenadoma pa mu je neverjetno prirasel k srcu. Umor in spletkarjenje sta postala najsprejemljivejša razlaga za tragični dogodek.