Za domišljisko potovanje in domače branje

Ivan Cankar je za večino profesorjev avtor, ki ga radi obravnavajo. Ali je takšen tudi za učence oz. dijake? Neuslišane Franckine želje, učitelji s tragično usodo, uporni hlapci, moč na strani nepravičnih? Cankarja ni mogoče in ga ne smemo poenostaviti in prikazati enostransko, saj je bil mnogo več kot to.

Cankar.doc prinaša večinoma odlomke iz njegovih del, iz katerih vejejo optimizem, nagajivost, hudomušnost in ironičnost. Mag. Anton Šepetavc, ki je naredil izbor odlomkov in napisal spremno besedo, je med drugim zapisal:

/…/ Kajti Cankar je bil kot vsi pisatelji tega sveta tudi človek; človek iz mesa in kosti, kot se reče. Včasih dobrodušen, duhovit veseljak, drugič strupeni zafrkant ali zasanjani poet, tretjič spet »fest fant«, nezmeren pri delu, denarju in pijači, navdušen nad žensko lepoto, strastno zaljubljen v umetnost, tobak, vino, življenje … Človek, skratka. In umetnik: močan, iskren, samosvoj, drugačen.

In za to gre v tejle knjigi: za Cankarja, ki naj v slovenski (šolski) zavesti ne bo dolgočasen spomenik in zlajnan patron, pač pa to, kar je dejansko bil: odličen pisatelj in velik človek. Saj se ve, kako je s tem: tudi odlični pisatelji so samo ljudje, res pa je, da so samo véliki ljudje lahko odlični pisatelji /…/.

Izbrane odlomke spremlja besedilo maturantke Vesne Žveglič, ki na učencu oz. dijaku preprost način prikaže svoje dojemanje »visoke« književnosti in tako mlade bralce, ki v književnosti iščejo (predvsem) užitek, spontano vpelje v razumevanje in doživljanje Cankarja. Uvodno besedo je napisal dr. Alojz Ihan, v knjigo pa so vključene izvrstne in zabavne ilustracije Adriana Janežiča, slike iz uprizoritev Cankarjevih dram iz različnih slovenskih gledališč, znane ilustracije Hinka Smrekarja in naslovnice prvih izdaj nekaterih najbolj odmevnih Cankarjevih del.

Cankar.doc – za domišljijsko potovanje in domače branje – je drugačna predstavitev Ivana Cankarja, njen namen je bil književnost približati mlademu bralcu, pa tudi izkušenemu staršu, profesorju … da bi mladi ne segali le po Harryju Potterju, ampak tudi po Ivanu Cankarju – in to samostojno, brez učiteljevega 'ukaza'.