V knjigi ki nosi naslov Ti kanta požrešna, je zbranih novih pet pravljic, ki jih mora po ukazu stare žene, otrokom pripovedovati Popek, sila nenavaden fant, ki ve veliko nenavadnih pravljic. V tokratni knjigi srečamo nadvse nenavaden stol, seveda je bil nekaj posebnega – imel je prav grdo razvado, da je vsakogar, ki je sedel nanj, ugriznil. Izvemo tudi, kaj se je izvalilo iz jajca, ki je ležalo sredi travnika, kaj se je zgodilo s požrešno kanto za smeti, kaj vse lahko delajo školjke namesto biserov, v zadnji pravljici pa srečamo še zobno miško, ki je od otrok odkupovala lepe in zdrave zobe. Pravljice dopolnjujejo prisrčne in duhovite ilustracije Uroša Hrovata.

Komaj je nekaj požrla, že je spet odpirala svoj pokrov in kričala: »Še sem lačna! Prosim, še smeti! Šeee!!!«

Pa to še ni bilo vse.

Hodila je od hiše do hiše in zvonila pri vratih: »Ali imate kaj za pojest? Smeti, odpadke, kar koli?«

Ljudje so se čudili: »Saj si vendar že polna!««Saj vem, ampak jaz sem še vedno lačna. Hočem še! A nimate kakšnih starih čevljev? Ali pa vam je mogoče ostala vsaj kakšna smrdljiva nogavica?«

Ljudje so se je usmilili in ji dajali, kar so imeli. Ponudili so ji vse, česar niso več potrebovali. Vanjo so tlačili stare mize in omare, gume in kolesa, vse, kar so našli. Kanta je bila že tako polna, da je lezlo skozi pokrov. Njen pločevinasti trebuh je bil že čisto okrogel. Vsi so ji govorili, da po vsej tej hrani zagotovo ni več lačna.