Zlato jabolko je pravljična zgodba o treh prijateljih Ani, Janku in Srečku, ki se odpravijo na pot, ki jih bo pripeljala do zlatega jabolka. Njihovo popotovanje je prava pustolovščina, v kateri obiščejo mnoge nenavadne kraje in srečajo številna zanimiva bitja. Valerija Skrinjar Tvrz je skozi popotovanje treh junakov obiskala na stotine krajev in na stotine čudežnih bitij. In ravno ti kraji in ta bitja so razkrili, kje se pravzaprav skriva zlato jabolko. Skozi ta srečanja in skozi ta spoznanja so otroci počasi odraščali, se učili in presenečeno ugotovili, da matematika ni ravno vse v življenju, da obstajajo tudi drugačne vrste poštevank, da obstaja tudi abeceda življenja, ki je ni mogoče osvojiti v šoli in za katere se je treba spustiti globoko v čudežne in sanjske dežele, spoznati to in ono, predvsem pa je treba v sebi najti posebno malo iskrico. In junaki te zgodbe jo, kot vsi otroci tega sveta, tudi imajo. Ko že skoraj obupajo in se vračajo domov, jim zlata ribica, njihova vodnica, pokaže, kje je skrito zlato jabolko, ki ga tako iščejo. Ves čas je bilo skrito tam, kjer so najmanj pričakovali …

Zmaj se je odločil, da bo storil, kakor mu je svetovano. Začel je vaditi urno in neslišno odpiranje ust. Čim močneje, tem bolje. Ko se je odpravil k jezeru v zasedo, se je že toliko izuril, da bi lahko naenkrat pogoltnil polovico svojega cesarstva skupaj z bučami in Rjavobradcem. Legel jen a breg in se delal, da spi, medtem pa je z desnim očesom izpod trepalnic pozorno spremljal, kaj se dogaja na trepetajoči vodni gladini. Glej ga vraga, priletela je gos in še ena, za njima pa ducat drobnih mladičkov. Ga-ga-ga-ga-ga se je razlegalo na vse strani. Zmaj bi si najraje zatisnil ušesa, toda ni se smel zganiti, bil je v zasedi. Rad bi jih prepodil. Le kako si drznejo priti na kopanje v carsko jezero! Pa tudi tega ni mogel storiti. Goske pa so bile prave goske, plavale so, se potapljale, se smejale in se igrale z otroki in pošteno vzvalovile vodo.