Gre za zbirko zgodbic, ki vas bo popeljala v svet živalskih, ljudskih in pravljičnih junakov, pisatelj pa jih namenja tako velikim kot majhnim otrokom. Zgodbice bi zaradi časovne oddaljenosti in na trenutke tudi prepletenosti z nadnaravnim lahko imenovali tudi pravljice. V njih avtor opisuje najrazličnejše usode, govori o živalih in tudi o običajno neživih stvareh, kot so na primer navadni obcestni kamni, ki pod pisateljevim peresom pravljično zaživijo in pripovedujejo nadvse zanimivo zgodbo. Poleg že omenjene zgodbe o obcestnih kamnih, so v zbirki še zgodba o pogumni kobili Cezi, ki je rešila kmetijo pred požarom, pa pripoved o deklici, ki se ni rodila, saj ni bila zapisana v nobeni od tistih debelih knjig, v katere zapisujejo imena novorojenčkov. Vražji fant je zgodba o pogumnem Pepiju, ki se je spopadel s samim zlodejem. Poleg naštetih so v knjigi še zgodbe: Ježkova torta, Sanje z odprtimi očmi ter Nesreča in sreča v štorkljinem gnezdu.

Nič bolje se ni godilo drugemu kamnu. Nihče mu ni pripisal stotice, le delavci z buldožerji so prišli in poleg njega zgradili veliko parkirišče za lokal z diskoteko. Ljudje so ves dan hodili v lokal in parkirali svoja vozila tako malomarno, da je marsikdo zadel vanj. Da se to ne bi ponavljalo, so kamen pobarvali z oranžno barvo, ki se je videla tudi ponoči, na zadnji strani kamna pa so narisali črno puščico in napisali, v kateri smeri je stranišče. Zvečer se je v lokalu zaslišala divja glasba z nizko udarjajočimi toni, ki je bila vse močnejša in je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Potem so se iz lokala opotekali ljudje, eni so imeli steklenice v rokah, drugi so kadili in pepel stresali ob kamen, tretji pa so bili kot omamljeni. Kamen, ki je bil do takrat vajen gozdne tišine in ptičjega petja, je povsem zamenjal biološki ritem. Dopoldne je spal in preganjala ga je huda mora, ponoči pa si je zatiskal ušesa zaradi hrupne glasbe in neko noč, o groza, ga je nekdo celo polulal.