Knjiga Slovenski kraji – iz rovt pod alpski svet na privlačen in nevsiljiv način razkriva marsikatero zanimivost o nekaterih krajih Gorenjske, njihovi zgodovini, ljudeh, mitih in še marsičem. V poglavjih Ali veš je velik poudarek na ljudskih pripovedih o označevanju in imenovanju naših krajev, ki sodijo med skoraj pozabljena področja naše ljudske dediščine, a so se marsikje ohranila v krajevnih in mestnih grbih. Da pa učenje ne bo preveč dolgočasno, so k zanimivostim o posameznih krajih dodane zgodbe, ki so večinoma odlomki ali priredbe del znanih slovenskih pisateljev, ki se spominjajo svojega otroštva in rojstnega kraja. Knjiga odkriva delček naše prelepe Slovenije in njene preteklosti, hkrati pa poudarja pomembnost ohranjanja naše kulturne in zgodovinske dediščine.

V starih časih ni bilo v Škofji Loki niti enega mostu. Grajski brodarji so prevažali čez Selščico ljudi in tovore. Loški glavar je pobiral brodarino, da bi z njo lahko zgradil zidan most.

Glavarju, ki je bil velik skopuh, da malo podobnih, pa je bilo žal denarja, zato je svojim hlapcem in valpetom ukazal, naj most čez Selščico zgrade tlačani.

Rečeno, storjeno! Vsi tlačani škofjeloškega gospostva so morali na tlako.

Delali so dolgih sedem let. Vse so naredili, le na ograjo so pozabili.

Lakomnost je glavarja tako zaslepila, da je zdaj začel pobirati mostnino. Na sredino mostu je postavil mostninarja in mu ukazal: »Vsak mora odšteti mostnino! Nihče ni izjema, naj bo plemič ali kmet, suhec ali debeluh, gospod ali kmečki smrduh!«

»A kolikšna naj bo mostnina?« je vprašal mostninar.

»Voznik naj plača belič, pešec bakreni štirak, jezdecu pa zaračunaj srebrnjak!« je naročil skopuh in odvihral v grad …