Teta Kuha živi v mestu Hišaprihiši in je kuharica v gostilni Jejtepijte. V prostem času se ukvarja z mnogimi težavami, ki tarejo njene someščane in jim z nenavadnimi prijemi pomaga reševati najrazličnejše tegobe. Med drugim kuha protideževno juho, išče tatu marmelade in marmemački v tovarni marmelade najde službo glavnega preizkuševalca marmelade. Razplete hud možganski zavozljaj, ki se je pripetil Lojzetu, ko mu je v glavo priletela opeka, priskoči na pomoč dedku Mrazu, ki se v zimi brez snega s sanmi ne more podati na pot, najde izgubljeno levovo kletko in pozdravi Nageljčkovo vijoličavost.

Teta Kuha ima hišaprihiške lovce najraje takrat, kadar se zberejo v gostilni Jejtepijte na lovskem kosilu, saj ve, da imajo takrat živali v gozdu mir pred njimi.

Lovcem postreže najprej z zeljnato juho s kokosom, nato jim prinese dušeno torto v malinovem golažu. Če še niso siti, dobijo poprovo potico in vse skupaj zalijejo s sokom rdeče pese.

Včasih pa le na skrivaj odidejo na lov.

Oblečejo si zelene obleke, pokrijejo se z zelenimi klobuki in v žep vtaknejo balone ter šivanke.

Pridejo v gozd, splezajo na preže, napihnejo balone in čakajo živali. Ko se te prikažejo, s šivankami pokajo balone, da si morajo uboge živali tiščati ušesa. Lovci pa se temu glasno krohočejo. Toda kadar jih zaloti teta Kuha, jim navije ušesa in za kazen en mesec ne smejo k njej na kosilo. Tega se lovci zelo bojijo, kajti obožujejo Kuhino zeljnato juho s kokosom, da o ostalih dobrotah niti ne govorimo.